hrušev škrlup - Venturia pirina (= pyrina) Aderhold

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje le hruško.

Bolezenska znamenja

Okužbe s hruševim škrlupom se izvršijo že, ko so listi še zviti v brstu, kar je precej prej kot pri jablanovem škrlupu. V tem primeru sta vzdolž glavne listne žile, potem ko se list odpre, vidni dve, nekaj milimetrov široki črno žametasti progi. Te okužbe povzročijo konidiji, ki izvirajo iz grintavih mest na poganjku v neposredni bližini brstov. Zato so te okužbe mnogo manj odvisne od vremenskih razmer kot pri jablanovem škrlupu, kjer primarne okužbe povzročajo askospore. Škrlupaste pegice se pojavijo tudi na plodičih, čim odpadejo venčni listi. Škrlup se lahko razširi na peclje plodičev in listov.

Ustrezna vlažnost v pozni pomladi in zgodnjem poletju omogoča glivi prodor v mlade neolesenele poganjke katerim uniči povrhnjico. Drevo se brani tako, da se na mestu okužbe oblikuje plutasta plast, ki omeji rast glive. Sončno in suho vreme pospešuje te obrambne reakcije drevesa, v vlažnem pa zmaga gliva. Uniči lahko znatne dele skorje, kar povzroči sušenje vrhov poganjkov. Na manj prizadetih delih poganjka ostane gliva živa, prezimi in lahko začne zgodaj spomladi oblikovati konidije. Uničenje povrhnjice in obrambne reakcije z oblikovanjem plutastih plasti povzročijo značilen videz skorje, ki ga označujemo z grintavostjo.

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki psevdotecijev ali kot micelij v okuženih poganjkih. Primarne okužbe izvršijo askospore iz psevdotecijev ali pa konidiji, ki so se oblikovali na okuženih poganjkih. Preko leta gliva oblikuje hruškam podobne enocelične trose (konidije), ki povzročajo sekundarne okužbe.

Varstvo

Zelo zgodnji nastanek konidijev na grintavih poganjkih narekuje tudi zgodnje zatiranje in sicer takoj po brstenju, navadno v sredini aprila. Izbor fungicidov je enak kot pri jablanovem škrlupu.

Besedilo: Franci Celar